In celo kadar imam vročo Knorr juho za kosil

sem sam doma.

Takrat vem,da bo prihajajoče popoldne zelo dolgo.

Srebam, to že zgoraj omenjeno Knorr juho

 in premišljujem. O marsičem premišljujem.

Doma sem sam.

Z žlico fatastičnega kitajskega jedilnega pribora

nosim to vročo Knorr juho med svoje besed,

včasih vanjo nadrobim celo kruh.

Gledam v tej gladini vroče juhe

kako se raztaplja kruh žuljev mojih staršev,

kruh dobrih besed,

kruh spomina in vonja bližajoče pomladi,

kruh delavcev

kruh moje prveplače.

Gledam, torej ta raznovrstni kruh

srebam, to že tolkokrat imenovano vročo juho

 in sem sasm doma.

Čez dolgo časa ostane pred menoj

samo zamazan drag porcelanast krožnik

tista žlica iz kitajskega jedilnega pribora

in celo nekaj Knorr juhe

sem pustil pred sboj v krožniku.

Morda, kdo pride.

zdaj, ko je pred menoj

zelo dolgo in dolgočasno popoldne

Kdove.

Napisano 20.02.1982

pirantri