Poglej me,
zdaj več ne tavam,
ne iztegujem dlani
da dosegle bi tvojo bližino
ne iščem te tam, kjer te ni,
s tvojim smehom preženem daljino.
Zdaj vem, kje si
ko plešem ritem tvojega koraka
da do jasnine čiste so poti;
od srca do istega krvnega znaka
kot poganjek tvoje biti
izsrkala sem vse sledi.
S ponosom nosim tvoj obraz
ko za obstoj sežem v globino
in prav tam najdem dokaz
da pustil si mi vse
kar bil si ti;
da zdaj ti si jaz.
Hvala Mateja.
Me veseli, da ti je tudi ta všeč.
LP Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!