Za temnim robom drevja
se prvo jutro sivi.
Mrtva črna debla
sanjajo pod mahom in bršljanom.

Zmršene meglice
se obešajo na ločje.
Ni še čas
da bi si žarki sonca
pot iskali med rastlinjem.
Mir še varuje
uspavano gladino.

Veter jutra
skozi suho trsje
pošlje šelesteč šepet.
Kriki prebujenih ptic
raztrgajo tišino,
dan meglice raztopi
in odseve na gladino riše.
Roj mušic,
ki brez glasu in sence
plešejo življenje,
vabi k sebi kačjega pastirja.

Dan za dnem
in leta in stoletja
tihe menjave.
Ni strahu
in ni sovraštva.
Le temna lepota
življenja
in umiranja.

daya