En zimski sonet
Snežinke mehke so sledi prekrile,
ki sva jih včeraj za seboj pustila.
Čeprav sva si vse sanje dopustila,
ko sneg skopni, le kam bodo vodile?
Se videl spet bo njih odtis prenežni?
Stopinje tvoje mojim so sledile
in moje v tvoje so se varno skrile,
vse zdaj so zakopane v gazi snežni.
Morda za večno so se izgubile,
saj nočem jih brez tebe več iskati
in ti ne boš več vpregel tiste sile,
ki naju je izvrgla tam pred vrati,
kjer suhe solze so brezup ubile.
V snežinkah hočem pesem poiskati.
ki sva jih včeraj za seboj pustila.
Čeprav sva si vse sanje dopustila,
ko sneg skopni, le kam bodo vodile?
Se videl spet bo njih odtis prenežni?
Stopinje tvoje mojim so sledile
in moje v tvoje so se varno skrile,
vse zdaj so zakopane v gazi snežni.
Morda za večno so se izgubile,
saj nočem jih brez tebe več iskati
in ti ne boš več vpregel tiste sile,
ki naju je izvrgla tam pred vrati,
kjer suhe solze so brezup ubile.
V snežinkah hočem pesem poiskati.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 25. 11. 2008 ob 09:10
- Prebrano 800 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 201
- Število ocen: 17
