Poglej, popotnik, ta brlog ostudni!

Si bil že kdaj v tako plesnivi luknji?

Že prav je, da si v neprebojni suknji,

okoli tebe so vampirji budni.

Pri delu svojem vedno neutrudni,

še tvoje bi kosti imeli radi;

jim ne utečeš pri najboljši nadi,

so pri lovljenju šibkih nezamudni.

Pobegni, preden mrak ti pamet vzame,

glej, jutro ni več daleč, noč že hira.

Odidi, ampak ne pozabi name,

ker tu v tej luknji nič se ne izbira,

kjer v čislih samogoltne so podgane,

brez vsake etike in brez obzira.

(Valjo & kočijaž)

Lidija Brezavšček - kočijaž