beločrna šahovnica podob

briše sence v vogalih sobe

riše sonce na plasti gnilega ometa

plišaste igračke

ki ne oživijo

tako samo

rane na oknih 

rane v očeh

ogledala razbita v dlaneh 

koščki potujejo po žilah

režejo tkiva tankih cest

trgajo delček po delček srca 

in ljubezni

zunaj je lepa fasada

tih prekrasen razgled

tu ljudem se svet konča

ker svet je lep

lep naš makeup!

Danijel V.