beločrna šahovnica podob
briše sence v vogalih sobe
riše sonce na plasti gnilega ometa
plišaste igračke
ki ne oživijo
tako samo
rane na oknih
rane v očeh
ogledala razbita v dlaneh
koščki potujejo po žilah
režejo tkiva tankih cest
trgajo delček po delček srca
in ljubezni
zunaj je lepa fasada
tih prekrasen razgled
tu ljudem se svet konča
ker svet je lep
lep naš makeup!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nobody
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!