Rišem te s sočnimi barvami

poznega poletja,

z dlanmi ti pokrivam oči,

diham za ovratnik,

se sprehajam po skalpu,

preštevam tvoja reberca,

se spodvijem pod tvojo krlot

in te diham, ko mi je najbolj lepo,

me spreleti: Te mar boli vse to?

Moram te risati,

moram ti vpihovati dušo,

moram te gnesti kot voljno testo,

zaradi tebe, mi daješ voljo živeti.

Ampak če te boli,

potem je morda bolje umreti.

Pa če te še malo popravim,

narišem nasmeh na tvoja usta,

pa dodam še malo žameta na tvojo kožo,

pa čisto mičkeno poglobim

še tvoje oči , pa da se v njih utopim.

lin