Dokler blestel je in je zmagoval,
Ljudje prav vsi povsod so ga slavili
In vsak o njem najboljše je le znal,.
Nikjer, nikoli niso ga črtili.

Ko pa ni šlo mu, ko je slab postal,
So vsi od vseh strani se ga lotili;
Odtlej nihče ni z njim več čustvoval,
Še huje kot Pilatuž so sodili.

Tako v samotni sobi, že betežen,
Ko ni bilo več cvenka za kosilo,
Se spraševal je, kaj se je zgodilo,
Da več nihče za šport mu ni hvaležen.
In je spoznal, da slava športnega življenja
Ugasne že, ko njena pot se jenja.

valjo