za M.

Pustite otroka, naj mirno leži.
Saj skozi polkna njegovih oči
Sonce še vedno cekine preseva.

Saj skozi žile njegovega dneva
Še vedno razliva triletna se kri.
Pustite otroka, naj mirno leži.

Saj skozi sanje, njegove in svoje,
Sem mati še vedno, saj skozi povoje
Še vedno pronica njegov sladki klic

Za menoj. Ne obljubljajte mu perutnic.
On je moj zemeljski angel, je moje
Življenje – in moja smrt je. Oboje.

Pustite otroka, naj mirno leži.
Ne dajajte v zíbel ga belo-svileno,
Ne bo mogel spati pod ploščo kameno.

Le moje naročje mu varno diši.
Le midva sva skupaj nekoč bila eno.
Pustite otroka, naj mirno leži.

Aleksandra Kocmut - Kerstin