On gre, ker ve,
da hoče iti.
Ker je vsak dan
mogoče nekam priti,
ker si želi
še dosti vsega narediti,
ker hoče zemeljske poti
s človeškimi preskoki potrditi.
Pokazáti, da so vse
ceste in poti
pomembna smer naprej,
v čas in v svet brez mej,
z izbiro tlakovan.
Ko kdaj vskoči dan,
ki ga oblak zmegli,
se le za hip ustavi.
Odgrne ga, ker ve,
da dokler je kaj sonca,
bo vztrajal tu.
Do konca.
Res mora še živeti,
odgovore prejeti
na svoje vse Zakaj.
Ker mora dosti dati.
On se je nehal bati,
če kaj dobi nazaj.