Krasna pesem, ker povsem prepriča s slogom pisanja in z vsebino, ki ne pada v cmrave klišeje

L.P. Ida Oz

Ritem pesmi -  bolj ritem vlaka kot korakov na jekleni vrvi. Poganja v spomine, zanimivo zaokrožene v obredno jutranje slovo (ki se zdi, da napoveduje lep dan) in potovanje. V katerem se nič ne zgodi, a se razkrijejo, kot bi jih izluščil iz albuma življenja, občutja zmedenosti, neumeščenosti, tavanja. Z zaključkom pesem to občutje še zaostri (saj se sprevrže v neprestano ciklično dogajanje). Čestitke,

Ana

Hvala .Vsak komentar preberem z velikim zanimanjem. Tudi zato, ker mi  ponudijo nov pogled na pesmi. Tisti pogled in razmišljanje bralca ,ki šteje največ. Res, še enkrat hvala za vse komentarje. Stojan