Čez nebotičnike (zate)

Če vem, da me nekdo prezira in
sovraži in meče po kotih svoje
brezdušne duše … vem, da nekaj
delam prav.

 

Zato se slečem in pustim, da
tolčeš, preklinjaš in režeš
s svojim bičem ujetim v besede,
ker vem, da si prazen, ničevo sam
v zate preplitkem svetu
brez metafor in strojev za
lovljenje preteklosti, samo
tovarne, drevesa brez diha
in veverice z očali, gobice
poraščene z nafto in voda,
voda vsepovsod pomešana
z izbljuvki neznancev in pohoto
in sranjem gospodov iz zgornjega
nadstropja in jaz ti pustim,
da udarjaš po glasu, ki je
izgubil sanje, samo zato,
da ne bi bil tako sam …

 

Sovraži.
Sovraži, ker si ne znaš želeti.

 

Sem na poti čez nebotičnike.

Helena Zemljič (MalaSenca)

Komentiranje je zaprto!

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 08. 02. 2014 ob 21:32
  • Prebrano 416 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 223.27
  • Število ocen: 9

Zastavica