Če vem, da me nekdo prezira in
sovraži in meče po kotih svoje
brezdušne duše … vem, da nekaj
delam prav.

Zato se slečem in pustim, da
tolčeš, preklinjaš in režeš
s svojim bičem ujetim v besede,
ker vem, da si prazen, ničevo sam
v zate preplitkem svetu
brez metafor in strojev za
lovljenje preteklosti, samo
tovarne, drevesa brez diha
in veverice z očali, gobice
poraščene z nafto in voda,
voda vsepovsod pomešana
z izbljuvki neznancev in pohoto
in sranjem gospodov iz zgornjega
nadstropja in jaz ti pustim,
da udarjaš po glasu, ki je
izgubil sanje, samo zato,
da ne bi bil tako sam …

Sovraži.
Sovraži, ker si ne znaš želeti.

Sem na poti čez nebotičnike.

Helena Zemljič (MalaSenca)