lase si bom pobarvala rdeče
na vrat si bom tetovirala rdečega metlja prebodenega s peresom
ne morem leteti
nosila bom črne bulerje s črnimi pasovi
ljubila bom neznance
živela bom v motelih in hotelih in kurbiščih
pela bom irske pesmi in pila pivo
vsak noht bom imela pobarvan drugače
nosila bom rdeče rokavice ob ponedeljkih in črne ob torkih
slikala bom črne in rdeče poljube
z jezikom se bom dotikala ostrih rezil in tvegala, da me vklenejo in vržejo čez prag
moj najboljši prijatelj bo črn zvezek
moj drugi najboljši prijatelj bo ukraden rdeč svinčnik
ne morem leteti
postala bom neznanka
postala bom nihče, da bom lahko pisala za zavržene mačke, ki potrebujejo samo malo ognja
pogrešala se bom
zadnji stavek me je presenetil. Kar odneslo me je! Bravo!
lp, Essentia
Bravo!
Včasuh je bolečina premočna da bi hodili po uravnoteženih tirih, včasih se preprosto izgubimo....
Na zadnjem stavku se je zalesketala solza....katarza....
Lp, Maja
Hvala ... :) verjetno mi ni treba dodati ničesar ... samo resnica
LP, Shadow
Poslano:
09. 02. 2014 ob 15:48
Spremenjeno:
09. 02. 2014 ob 20:46
Hm ... jaz pa pesem razumem kot kljubovanje vsem, kot osvoboditev od vezi in bi zato drugače zaključila pesem ... ker naj bi taka nova oseba bila končno v skladu s sabo, zato se naj ne bi pogrešala. Seveda pa je možno, da se kljub temu pogreša, ker to ni to (ne more leteti) ali ... saj veš, pazi se izpolnjenih želja! :-)
Bravo, ker dopuščaš različne interpretacije!
Lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
09. 02. 2014 ob 20:49
Spremenjeno:
09. 02. 2014 ob 20:50
Seveda dopuščam vse možne interpretacije ob vseh mojih pesmih.. :D gre zato, da enim take (drastične?) spremembe lažje speljejo kot drugi... nekateri bi kljub želji po upornosti - in mogoče celo želji po neskončni svobodi in morebitni najdbi resničnega samega sebe - pogrešali naivno nedolžno dekletce ;)
LP, Shadow
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!