Dobra pesem. Hvala.

glavočin -itelj, detelj duplo, kot obisk zooja ni pticam prpovedan, so besede lahko na prvo oko pesmi svoje pasme. Mesa pa ni za jesti, če sami nismo iz njega sestavljeni - pomeni, da Brad Pitt ve kje je Tibet, in kako se menja dlaka, zakaj tigri ne skačejo v oranžno in kako, da nekateri poletijo kar v nebo, ali kako to, da jih niti ne iščejo, ko se ob trenutku poslovijo ...

pesem me je lepo raztegnila, zanimiva je, čeprav se zdi, da konec ne obeta, pa vseeno iz te drže drugače, kot da ... , ne gre,

lp, ju da va ju, ali kako že ;) tole mi je steklo,

črepinje so ostale,

Svet pada na glavo

Stati in obstati,
na ekvatorju,
je skoraj nemogoče, ker drsi
proti severu -
Zemlja se obrača v vse smeri.

Nikakršna ponovna revolucija
okoli Sonca.
Zaznava sedmih plošč, v treh
(po) korakih;
izbruh je sama želja srečanja.

Afrika neštetokrat razstrgana
za Ljudi.
Identifikacija vseh barv celin,
planeta,
rna-ja ... Z injekcijo odvzeta.

Stroj, ki vodi zvok čez boben
posluša.
Pesek v rezervoarju, slan pot
na čelu,
oko se odpira, v notranjosti -
vidi,
glej.

Črna, moja beseda od ognja
ne žari,
ker žareti več ne gre - hrana.
Voda,
kot zamah, svobodni, koraki,
te,
odnaša, jo, prinašajo.

Pljučnica, iz nosa gre, nahod,
in vse te reči, ki sodijo poleg.
Robčki, čaji, med, limone, kis
in redkev.
Šal in termofor, odeja, spodaj
ni čutiti,
saj postaja vsebolj in, udobno

zdaj.
Trenutek resnice: Na nebu je
dno.
Nečesa drugega; kar se ne da
prijeti,
z rokami, ki se ne čutijo v last
ni moči, več (t)iste -

za-to.

Hvala, Krieeg!

Jure, hvala za sicer meni nedoumljiv komentar.

Pesem pa raje kar objavi kot pesem.

LP, mcv

:) trokontinentalnost, ki jo imaš v pesmi sem ponesreči zajahal na preprogi, ki se je izkazala za strgalce za parmezan ...

mislil, bi si, da, če bi sam dobil tak odziv na kako mojo preprogo ;), da bi si mislil, da je vzgonska, da obeta in človeka ne ustavi pri okvirjanju, nisem pa želel namigovati, da se pesmi med seboj tudi pogovarjajo in sicer; najraje s pesmimi, torej med sabo, ko človek le napiše piko, jih objalja - kaj ne pomeni, da jim je dal mesto, kot okensko polico, morda paloma. pesem je rešena, kaj pa pesnik, se komentira tukaj zadaj, za pesmimi, jaz sem poskusil drugače, pa spet nisem naletel na okensko polico, ampak kart na baziliko, ki raste v lončku na njej?

vse kar pišem, pišem z dobrim srcem, ker imam ilutijo, da je rdeče, kot embalaža moncherry.

pesmi objavljam v zrak, oprosti, ker sem te kar za roko zagrabu, za en ples na nebu, še zadnjič; ko je stano-van-je, oblak, ko je izdihana sapa alma, amina in anima, res, še, v časih ki nas prehitevajo in so vintage obleke edine izpod prahu, ki odnesejo delce s pihom ... nikakor ne z božanjem ;)

dobra pesem, ki jo imaš zadaj. veliko je je

postrani.

(se daleč pride, ker noge korake, kako že ... :))) - tukaj so smeški, pravijo skrbniki zato, da nakažejo trdoto ali nagib besedišča. Upam, da nismo spet na prvenstvu pikada,

vse dobro, leo je dan

lev a je desna, pa kita ...

dan je pa lep, ja, ker gre za starost sonca in ne zemlja, ki bi se (človek pomisli;) ali se obrača proč ali k njemu, se sprašuje zakaj jo bo pojedel. :) sonce se smeje, in zemlja tudi, tako, upam mcv, da se bova še midva :)

:)

Tvoja preproga je prelepa, pisana in žlahtna, ne zasluži si biti skrita v nekem komentarju.

Metla je v kotu, in vsaj do pozne nočne ure med 11. in 12., se bo tam držala.

Priletela bo jata ptičkov, da bo pozobala vsa zrnca, ki jih je nanjo stresla hudobna mačeha. Iz njih bo Pepelka lahko zmlela moko in pravočasno spekla pogačo za nočni ples.

Zemlja se bo zavrtela in ljudem spodmaknila trdna tla, nenadoma se bodo vrtinčili skozi svoje sanje dokler ne zazvoni budilka.

JUPI!!!

Po moje je pri tebi na lepšem, in hvala za vse čudovite besede.

lep dan, je lepa noč

jur