črn zaobljen rob

umetelne mize v kleti

na njej čipkast prt

kozarca dva razbita

vso vino že zdavnaj para

vse temno

vse hladno

tišina

pa kaj

trta zopet obrodi svoj sad

sonce zoped vzide nad Triglav

labodje odletijo

labodje pridejo

domov

stoj

brezkrbnost

nekaj me mori

noži ki režejo atome let

da otrok mora biti tihožitje 

stisnjen v 2D

brez zraka 

v ulici

ulice so roka sistema

kar ne rabiš odvržeš

kar ne poznaš

še lažje

črni kodri posivijo

ustnice otrpnejo

oči se zaprejo

lepo spi angel

mi bogataši 

le dobro gorimo

lahko noč

nobody