Skozi okno zrem, kamor seže oko povsod turobna sivina,

luna in zvezde skrite za oblaki, nad vas je legla tišina.

V mislih obala in sonce, ki ga ujela je morja gladina,

na njej lesketa se obraza mi ljubega nebeška milina.

Tvoj obraz zrcali se čez vse morje široko, a manjka mi tvoja bližina,

rad bi dotaknil se tvoje podobe, želim, da preplavi me tvoja toplina.

Zajeti te hočem, z valovi te odnese morja globina,

odšla si v kraljestvo siren, za teboj ostala je le še modrina.

Vem, da mi s plimo prineseš spet sonce, ki skriva ga zdaj mesečina,

takrat te ujamem in ne pustim, da nazaj mi te vzame morja globina.

Ostala boš samo moja sirena, sledi tvoje v mivki  zabrisala bo plitvina,

odšla bova soncu naproti, za nama ostala bo neskončnega morja širina.

mike