do tal
sklonjene bukve
snežaki, pakirani v led
jelenji rogovi
in limuzina sv. frančiška-
vse je zastalo
ukleščeno
v kristalni nebeški znoj!

morda smo grešili
ko smo preveč garali
nekdo je varal sosedo
z lastno ženo
drugi je kljunil v oblak
kakor kos

a glej!

zravnajo se veje
kvišku vršički
stopijo skozi mraz

jaz pa
ostanem upognjen
kot stara bukev-
uklenjen v prozorno
kristalno tišino
premodrih besed

ki so z neba
gasile poplavo utrujene reke
ko bi se ti le lahko
kakor vrba
priklonile
do tal

Y