Neviden sem (sonet)

Še kot otrok imel sem strašno željo
in hrepenel, da bi postal neviden,
obljubljal, da bom celo leto priden,
da sobo čedil vsako bom nedeljo.


Pa leta so letela in ta misel,
počasi šla je mimo in v pozabo,
probleme druge sem imel sam s sabo,
nasmeh moj je postajal rahlo kisel.


A, glej jo, glej, naenkrat pride sama,
nevidnost prava me je doletela,
po štirih desetletjih, počasnela.


Ko grem po cesti, naj me trešči strela,
ne vidi me otrok, ne mož, ne dama,
ne registrira več nihče ... le mama.

ficra_zom

modricvet

Poslano:
03. 02. 2014 ob 19:09
Spremenjeno:
04. 02. 2014 ob 20:55

Res je, mladi stopajo na sceno, mi stari kot sence odhajamo ...

Poznam občutek, ko te okolica ne registrira.

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
03. 02. 2014 ob 19:13
Spremenjeno:
03. 02. 2014 ob 18:13

Hvala, modricvet! 

Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
04. 02. 2014 ob 16:24
Spremenjeno:
04. 02. 2014 ob 20:55

Savršeno!

lp

Jagoda

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
04. 02. 2014 ob 16:52
Spremenjeno:
04. 02. 2014 ob 15:52

Hvala, Jagoda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

ficra_zom
Napisal/a: ficra_zom

Pesmi

  • 03. 02. 2014 ob 16:10
  • Prebrano 696 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 307.56
  • Število ocen: 12

Zastavica