Rada bi

govorila z Ireno.

Že dolgo

se nisva pogovarjali,

včasih sem kaj rekla,

ko sva bili sami,

sama sebi

in mi je šlo,

ne veliko,

sem se pa grela

s toplo besedo,

zdaj sem tiho,

kot da je prepovedan

govor takšne vrste

in ostajam v tišini

besed, ki jih pišem,

iz katerih vabim smisel

in po potrebi

dodajam vejice,

da mi misel

v tišini

lepo gladko steče.

Irena, vse bo še dobro,

dnevi se bodo še naprej

pretakali v noč

in tema v svetlobo.

Greva v novi dan,

povratka na včeraj ni.

IŽ-lev