moja poetesa

branka :-)))))

Želim ti toplo in mehko nedeljo.

Vesna

tale - (prva as. = "pesem")

dokaz - (prva as. = "resnicnost")

živi - (prva as. = " ... sicer od vedno, a")

kar precej fino (suma "as" as.)

ali, če napeljujem,

drugače:

Pesem tokrat lahko prehodimo ne da bi zapadali v globine samih besed in pomenov, ki se ujemajo med njimi. kot vse tanjši led, so koraki, neboječi, zavedajoč se topljivosti trenutkov zastajanja na dlani ... a kako brez dlani preživeti. Pesem preseže in ji uspe priti na cilj, tako, da lahko vse besede povabi v svoj "konec, lonec, kjer led preživi, in je izolativna posoda tista, ki je roke in rame in ves držaj lahko objela, če si drznem stopiti v jezik, ki ga trenutno ne želim metaforizirati, saj, je ravno tu priložnost, ki se je v pesmi, za pesem odprla in to je - govoriti jezik, sam. Zakaj potem še dlani. Morda sta preživela dva, in ne sama, pesem? No - pesem me pripelje na konec, ne da bi se potreboval ustavljati, niti razumeti ... Ko jo vzamem kot meso, in besede z barvami je lahko tudi zabavna kako naberemo to klobko, če si jo drznem predviditi, kakor (v) sam konec, ideja, švigne. Nosijo. besede nosijo, dvakrat, najmanj. Pesem, ki ima tudi prazne besede. Vesna, vsaka čast.

lp

Hvala, Jure!

:-)

Lp,

Vesna.

Še malo predelave. :-)

Tokrat sem združila kitice v en del. Prej je bilo takole:

Samotna korakam naselja. Dlje sem, manj se potrebujem. Segam v svoj prostor. Tja, kjer je telo odveč. Potrdilo neznatnosti. Dvignem ude in se odvržem. Dlani bruhajo noge. Vdolbem jih v odtise in zapustim.

Prevetrena slutim notranjost. Vlečem misel iz blata. Počasi, da je ne bi zbudila. Čista tli ponočnjakom. Plenilcem gnezd brez jajc. Spužvam, ki cedijo zaobljube in zaostale gledajo za menoj. Dokler so.

Zanesena prevračam besede, ki mrmrajo prihodnost. Ničesar nimam, s čimer se ne bi smehljala. Pela. Prehitela čas in se vrnila vanj. S preletom ušes, ki grejejo prst. In mene, preživelo.

Naslov Preživela sem zamenjala z Vdihnjena.

:-)

Pokrajina, ki se premika z naselji in blatom in vso vodo, zelenino, spužvami in konci, se mi riše Vdihnjena. Zgoščena po izrazu in pesniškem zamahu, toliko zajame, da sili čez robove in v nasmeh. Čestitke,

Ana

Hvala, Ana!

:-)

Z nasmehom,

Vesna.