Včeraj sva ukradla pticam nebo. In najine misli

so brez glave kot ladje brez posadke.Prazne

zidava spet visoke kamnite hiše. In veliko

na stežaj odprtih oken in cvetja. In ti,

vedno si tukaj kot pesem. Slačiva se.

Pred ogledalom se pačim. Klovn in ti. Pleševa

v odsev na vzhodu v lebdenje notranjosti.

Sva izkušnja v zaznavah simbolov in podob.

Lik sorodnika in izpisovalca modrine. Glas.

Množica glasov, dolg aplavz in tišina molitve sva.

Znoj in začimbe in ponavljajoči nedeljski obred.

Življenje in črkovanje besed okrogloličnih deklic

in mozoljacstih dečkov. Dolga nikoli neprehojena ulica sva.

Tlakovana samo s skrivnostnimi koraki zaljubljencev.

Tudi midva pojdeva v tisto smer.In besede ob kavi

se izsušijo v poljub. In vsi tisti tvoji nasmejani obrazi

so kot žeja.Kot požirek hladne vode. Sva ples

zvezd in pesem nevihtnih oblakov. In mavrica.

pirantri