
Morala bi se dotakniti
belih nežnih prstov
s poželjivo roko
in nečistimi ustnicami.
Morala bi
jamice na licih poljubiti
saj so dajale znamenje
svoje nedolžnosti.
Morala bi
žarek večernega sonca
spustiti tudi tja
kamor še sebe ne spustim.
Čisto blizu sem bila,
čisto blizu svetlega čela
a prestrašeni madeži v mojih očeh
so na njem zagledali
le gobavost.
Levcek, luštna pesem o boju med poželenjem in strahom. Kot pesem bi boljše delovala, da izpustiš zadnjo kitico, predzadnjo pa še malo predelaš:
Čisto blizu sem bila
svetilo se mu je čelo
... (tu pa še ena ali dve vrstici, ki udarita kot spodaj omenjeni "adrenalinski šok":)
jaz pa priznam
ne zmorem
in ne znam.
Vonjala sem aromo adrenalina
a zvok mi je sparal ušesa
začutila sem strah
elektrika me je omrtvičila.
Lp,
Jupi!
Nekaj sem spremenila saj se mi je kar ulilo prosim te ali je šlo kaj na bolje?
LP, in hvala
Malce preveč se ti je ulilo - in pesem se razvodeni. Ampak znotraj dodanega so tudi verzi, ki jih lahko uporabiš. Poglejva, kako gradiš pesem:
Najprej so tri kitice, ki se začenjajo z "morala bi", ki stopnjujejo pesem do trenutka, ko je treba napetost razrešiti z nekim pojasnilom ali preobratom. V novi verziji prideš do vrha, potem pa začneš na novo graditi napetost ("z vsakim dihom"), vendar nima več pravega naboja. Bodi krajša v drugem delu.
Morala bi se dotakniti
belih nežnih prstov
s poželjivo roko
in nečistimi ustnicami.
Morala bi
jamice na licih poljubiti
saj so dajale znamenje
svoje nedolžnosti.
Morala bi
žarek večernega sonca
spustiti tudi tja
kamor še sebe ne spustim.
Čisto blizu sem bila
svetilo se mu je čelo
in na oči so legle
temne trepalnice.
Z vsakim dihom
sem v vrelec hrane
sipala sled
da posvetila bi ga življenju.
Z vsakim dihom
večja negotovost, strah,
pobožati tiste bele nežne prste
a prestrašene oči
vidijo le madeže na koži
ki povzročajo gobavost.
LPJ!
Čisto blizu sem bila
svetilo se mu je čelo
in bele lakti so trzale,
dih je zastal
a prestrašpene oči
vidijo le madeže na koži
ki povzročajo gobavost.
čisto blizu sem bila
svetilo se mu je čelo
in bele lakti so trzale
ko je strah pokazal
svoje zobe.
Z vsakim dihom
prestrašene oči vidijo
le večje madeže na koži
ki povzročajo gobavost.
hvala ti za popravke za komentarje zopet nekaj popravkov
lp, Mateja
Boljše je, boljše. Vendar ti ni treba omenjati strahu - ta se čuti iz napetosti, iz tega, kar napišeš. Bralec sam naj ugotovi, da je osebo strah:
Čisto blizu sem bila,
čisto blizu svetlega čela
bele lakti so trzale
ko strah pokazal mi je zobe.
A z vsakim dihom
prestrašene oči
vidijo le madeže na koži,
ki povzročajo gobavost. "povzročati gobavost" zveni precej strokovno :)
Kaj, če bi nekaj takega?
Čisto blizu sem bila,
čisto blizu tvojega svetlega čela ...
Moje prestrašene oči
pa so na njem zagledale
gobavost.
Ali pa tako:
Čisto blizu sem bila,
čisto blizu tvojega svetlega čela ...
Prestrašeni madeži v mojih očeh
pa so na njem zagledali
gobavost.
Čisto blizu sem bila,
čisto blizu tvojega svetlega čela ...
a na njem se zagledala madeže,
gobavost svojega strahu.
Ker imaš na začetku
"Morala bi se dotakniti
belih nežnih prstov
s poželjivo roko
in nečistimi ustnicami."
domnevam, da skozi pesem želiš izraziti, da oseba zaradi lastnega strahu pred dotikom ali grehom preslika gobavost na sicer nedolžno belo kožo?
tako je uganila si zaradi strahu pred ponovnim razočaranjem ne more več ljubiti.
moški ji je zelo všeč a kaj ko .. .potem obžaluje..
Hvala za pomoč sem popravila
in lep pozdrav
Mateja
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!