Zanimiva pesem..Eschereve roke, ki rečijo grafitni dež ..tokrat črna lisa na belem platnu življenja

Lp

Branka

Res je kdaj tak dan in sploh ni nujno, da je to danes. Včasih se takšni dnevi kar naložijo skupaj... ;)

Všeč mi je tudi dosledna forma - vprašanje zame: so to znaki staranja, ko si človek zaželi nekakšen "red" v poeziji... :-/

Videla sem neznatno zeleno, objeto v ledeno prosojnost. In se ne morem odločiti, bi beli dodala črno ali se črna (kar sama) vbrizgava v (mojo) belino. Tudi meni je všeč,

Ana

Tukaj se moram pa še jaz priključit. Včeraj še vse belo, danes grafitno pršeče, v ozadju pa vrane (slišim jih ...) Ampak dokler roke rišejo same sebe, bodo tu in jutri bo vse v barvah. Od bele do črne in vmes.

  bravo.

LP, lidija

zelene tukaj ni. neverjetno, kajne. bisernice, prašnice ...

ja trije bodo, so, :)

en vran in srebro na nohtu :) kako lepa slika na koncu, kot da je Luna našla sidrišče,

res izjemna pesem, vsost

moj pozdrav , podoben odzven je le svet ta, ki modro nebo ne nosi kot lobanjsko dno ...

(tole mojo bi lahko poskusil videti kot simultani mehanično prevod piruetizma, le da tvoja ima konec ... za na zemljo , moja pa morda tudi, hop:

Kolenčni zid

Svet je plôskev,
gladina.
Zemlja je okrogla-sta,
poenostavljena geometrična oblika nje same;
geoid.
Svet je pa še kar naprej raven,
in ploščat.

Dovoljuješ mi,

kot ta list
in kot to pesem
na njem.
-
V njem,

(stopiti vanj, še bolj, leteti z njo, dokler ne pade-mo
na dno,
ne gnezda,
plete naj ne,
veter naj lomi,
veje, veje in vejice)

včeraj sem opazoval gasilce
ko so iz krošenj vlekli zidarski oder,
zaradi slabe pritrditve je v močnem neurju
zgrmel dol
naravnost na dve drevesi,
kako brez občutka so reševali
deske in železne cevi

Lep in srčen pozdrav

Branka, Peter, Ana, Lidija, Jure  - vsem hvala za oseben odziv.

Jure, če si že povzel debato o barvi: je zelena.  Ana je prav opazila, mogoče je gledala pesem kot jaz. Pesem je (tudi) o neznatni zeleni, ki pa je še nekje pod drugimi plastmi. :) Najlepša hvala za pesem :)

Lep dan vsem,

Jupi

joj, kaj je to ...

vmes je lahko (pod; je pa meta-jaka-fora)

govoril sem, da se zelena vidi čez, ne tu. pesem kot odriv?

pardon, jaz res ne bom niti zinil,

lep dan.

komentiranje tukaj je salamoreznica, ne pa poezija! fuj.

sam sem moral podčrtavanje spremljati z nemogočimi komentarji, ((utemeljitvami), ki niso hoteli ne eno ne drugo. človek se malo preda, pa takole, tudi velja. nima veze. pesem je že napisana, in nisem je napadal, jaz se počasneje pogovarjam, čeprav govorim iz krajnih točk, svojo sredino. moje javljanje vam ne bo več v napoto česanja las. Nasdenje.

Jure, menda ne boš zaradi neke farbe ...   Pesem je izhodišče za razmišljanje vsakega bralca, ki vidi pesem po svoje. Razmišljanje je obarvano z našimi osebnimi frekvencami, včasih se ujamejo tudi s frekvencami avtorja. Ni pa nujno. Ne za avtorja, ne za pesem. Za bralca toliko, kolikor potegne iz pesmi. Enih se dotakne, enih ne ... So it goes.

Bodi dobro,

S.

sej, to ...

zapis pesmi, kot diamantni poteg na steklovino, ki na vesoljski podlagi deluje črnikast, na list pa belkast je pa pesem, ki stoji in si jo napisala - briljntno,

da moje slovo ne bo že stotič brez repa, ga dodajam;

lep podrva, dobro je, ker obstaja. meni se za to truditi ne da .. ((upam, da bo kdo to bral kot nekaj kar sam kdaj pomisli, pa četudi je le stiska, kar čuti pa duša, razume)

no takole sem mislil:

Človek je najbolj malomarno bitje

(do jezika);

Ta njegov (ne)odnos, pač menza,
ljudem dovoljuje nesmisle kot so;
vojaško pravo, človekove pravice,
dokumete, ki jih nepismeni pišejo,
nepismeni skratka že podpisujejo;
peticiji

(Od jezika)
Hočemo boljši svet
in
Filri so javno dobro

It

goes

so and as

far as

the

distance

is.

Tako pač je.

Pesem je vedno lahko navdih za novo delo....

Sem se spomnil na Gorski vijenac iz Spalava meduze. Tako pač je. :)

http://www.youtube.com/watch?v=WBQ136NOidg

naj le dodam, da moji nista, moja prva je sploh isti material tistega luninega dne, enaintridesetega ... pisan prepis, v Silvanini pesmi sem še toliko bolj vesel, videti resničnost njenih in , kakopak tudi mojih besed v tdrugi moji pa ne gre za navdih pač pa moment utreznjanja in je spet novo polje, čista vrat. (simon) zna tista hitre navdihe , kr iz rokava. lp jst bi mu uno še kot urednik svetoval umaknit, lp

Kako dobro, da sem odprla pesem.si!!!!!! Toliko lepega... med črnimi vejami belo iskrenje pesmi....

:)

Objem,

Majda

Hvala, Majda. Kdo bi si mislil, da bo nazadnje tako zelo žledasto ... Lp izpod ledenih girland,  J.