Korenita predelava že objavljene in izbrisane pesmi.

Pesem, ki zvočno pusti zanimiv učinek (morda ga nisi niti nameravala?): ogromno s-jev se skriva, tako da pesem kar malo zasika skozi bralčevo/bralkino uho. Vsebinsko je močna, sploh po predelavi, ko si se znebila srednjega dela, ki je bil nekako nepovezan z ostalimi. (Te lahko prosim, da prejšnjo verzijo objaviš v komentar, da bodo bralci lahko videli spremembe in napredek?) Pesem sedaj deluje kot celota, ki iz kamna (!) rojeva živo bitje; v navezavi z naslovom pa se nekje v nezavednem pojavi dobro znano "srce kot kamen". Zaključek vendarle nosi neko upanje - ko se pregrizne popkovina, ki veže na kamnito maternico, se bitje zazre v svobodnost sveta. Čestitam,

Lucija

Hvala, Lucija, za razumevanje! :-)

Še prejšnja verzija:

Čakam te sredi kamna. Vpojena. Zadrta v svoj obstoj se vzpenjam proti dnu. Tam zunaj ni vrabcev, ni školjk in ni vejevja. Popotniki so zamahnili s palico in odšli brez nje. Postopoma. Do vedra, ki ga je stuširala postopaška mačka. Nihče ni vedel, koliko resnice je v njenem igranju. Koliko žab v njenih princih. Molk. Brki na cesti. In ti, ki bi se rad zavil. Izložba škili in ponuja pločevino. Če boš dovolj hiter, jo morda upogneš. Nategneš. Ali pa ona tebe. Potrebuješ veliko senc, da zapreš prehod. Narediš kolibo za ujetega samaritana. Ko bi le našel zobotrebec. Ali past za zemeljske pse. Ujel bi tek na tramvaj in torbo v mojih očeh. Tam okoli, kjer me ni. Ker te čakam, iz tebe rojena. Zakoličena. Zaokrožena čutim valovanje. Ko prideš, ne pozabi zagristi v popkovino.

Lp,

Vesna.

krasna pesem. večkrat jo prebiram!

lp, Essentia

Hvala, Essentia! Jaz tudi večkrat prebiram tvoje.

:-)

Lp,

Vesna.

Že nekajkrat sem jo prebrala, všeč mi je, ko to počnem. Saj ne vem zakaj, preprosto, lepo se bere. :)

Lp, Lea

Lea, hvala, ker me bereš. :-)

Lp,

Vesna.