življenje kliče (po vodi)

vse več jih srečuješ

brez barve vonja in okusa

 

s stekleničkami

v torbicah

žepih

nahrbtniku

za pasom

redčijo življenje

 

ko je toplo sedijo na letnih vrtovih

kavarn ki spominjajo na čase iz starih knjig

 

iz porcelanastih skodelic

srkajo vročo razredčeno kavo

[obvezno jim postrežejo še kozarec hladne vode]

 

ko je dež/veter/pozimi

jih najdeš v zatohlih kamricah lokalov v starem mestnem jedru

ob navideznem ognju digitalnega kamina se grejejo

s toplimi napitki ki dišijo po ingverju in cimetu

in neškodljivo zabavljajo čez težko življenje

 

ko se boš izučila za natakarico

boš ure in ure

stregla tem usahlim zalivančkom

 

živela boš za dan

katerega seme je že posejano

ko boš

kot te učijo v šoli

pristopila k mizi in prijazno povprašala:

 

Vam lahko postrežem molotov koktejl?

brezno

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 01. 2014 ob 22:03

Heh, tale natakarica bi pa kar molotovko vrgla v nič hudega sluteče zalivančke, no, to je presenečenje ob koncu tako zanimive pesmi, ki  vodopivcem iz protesta proti razredčevanju življenja montira takole natakarico k mizi ... Seveda lahko pesem beremo tudi kot alegorijo o sodobni družbi, ki bi jo morda lahko na glavo obrnili samo še tisti, ki služijo drugim, ker drugače ne morejo preživeti ... Čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 28. 01. 2014 ob 22:25
  • Prebrano 1047 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 614.02
  • Število ocen: 19

Zastavica