prišel si
skozi
razpoko zmedene avre
in z roko poželenja
zdrsnil do srca
ki ujeto v rdečo nit
skozi šepet nemirnega dotika
bije tvoje ime
prišel si
s poljubi v laseh in
s sanjami v očeh
odeta v bisere strasti
dovolim ti odpeljati me
v dolino ljubezni
prišel si
skrivnosten in tih
in spomnil me
da življenje je
lahko pomlad
Poslano:
28. 01. 2014 ob 20:33
Spremenjeno:
28. 01. 2014 ob 21:25
lepa
Raspoka je razpoka. Drugače pa se mi zdi pesem spodbuden zametek, vsaj idejno, besedno pa bi jo bilo dobro še dodelati. Predvsem nenavaden besedni red, ki se občasno pojavi, in kakšne že "izpete" metafore oz. besedne zveze. Nadaljuj s pisanjem in piljenjem, pogumno.
Lucija
Hvala Lucija...bom popravila in pogubno nadaljevala...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!