smetišče na robu vesolja

črne pike na koži prekrijem

razpoke na srcu zalepim

ker tega vsega več ni 

tega ne sme  biti

 

vse odpadke  teleportiram 

v črne luknje na robu vesolja

 

kaj je tam nihče ne ve

ker se vedeti ne sme

 

jaz sem tukaj in zdaj

zrak ki polni vrečo izginja

prihaja nov

tukaj in zdaj

le Carpe diem

 

obleči nasmeh

naj pore solzijo nam kri

ti uživaj

ker pot do kamna nad sabo je kratka

pot do sonca nekaj svetlobnih let

 

odpadki

spomini

ko njih pregledam in obdelam

bom popoln

 

spomine na noč delitam

kar ne gre

pošljem na rob vesolja

rob življenja

rob začetka konca

 teleport 1,2,3 ...

a kaj ko je masa tistega dela vesolja

99% vsega vesolja!

mogoče je to le ukleščen atom

v verižici fine gospe?

nobody

Komentiranje je zaprto!

nobody
Napisal/a: nobody

Pesmi

  • 28. 01. 2014 ob 16:40
  • Prebrano 612 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 185.63
  • Število ocen: 10

Zastavica