ŠE VEDNO
Večkrat rečem si ponavljajoče, da drugače bi lahko
A čas nikoli ne sprašuje se
Mimo reke teče zemlja v navidezno abstrakcijo
Glas povzdigne čutenje
Je slutnja še na delu tam nekje sredi panike
Zmeda se poruši v zelenje
Vzide sonce tistega, ki že zdavnaj je zašlo
Večno tega bitja trenje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zoran Peternelj
- 28. 01. 2014 ob 10:08
- Prebrano 664 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.18
