Noč me je vzela neopazno,
tiho spustila veke
na utrujene oči.
Še sanje si niso drznile priti
in zmotiti ta mir.
Ali pač?
Kdo bi vedel, kam nas ponesejo.
In ... ali se jih vselej spominjamo?
Potujemo tiho znotraj svojih
imaginarnih svetov,
odkrivajoč nove dimenzije,
kjer čas in prostor ne obstajata.
Kjer ni brezpotij, kjer ni poti.
Kjer jaz kot jaz ne obstajam. Niti ti.
POSKUS PREVAJANJA V HRV: JEZIK
Uzela me noč, neprimetljivo,
tiho spustila očne kapke
na umorne oči.
Ni snovi se nisu osudili doči,
da poremete taj mir.
Ili ipak?
Ko bi znao, kud nas ponesu.
I ... dali ih se uvjek sječamo?
Putujemo tiho unutar svojih
imaginarnih svijetova,
otkrivajuči nove dimenzije,
gdje čas i prostor ne postoje.
Gdje nema bezputa, gdje nema puteva.
Gdje ja ko ja ne postojim.
A ne postojiš ni ti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljuba Rebolj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!