Še sanje si niso drznile priti

Noč me je vzela neopazno,

tiho spustila veke

na utrujene oči.

Še sanje si niso drznile priti

in zmotiti ta mir.

Ali pač?

Kdo bi vedel, kam nas ponesejo.

In ... ali se jih vselej spominjamo?

Potujemo tiho znotraj svojih

imaginarnih svetov,

odkrivajoč nove dimenzije,

kjer čas in prostor ne obstajata.

Kjer ni brezpotij, kjer ni poti.

Kjer jaz kot jaz ne obstajam. Niti ti.

Ljuba Rebolj

Ljuba Rebolj

Poslano:
28. 01. 2014 ob 05:31

17.9.2013

Zastavica

Ljuba Rebolj

Poslano:
13. 04. 2014 ob 03:08

POSKUS PREVAJANJA V HRV: JEZIK


Uzela me noč, neprimetljivo,

tiho spustila očne kapke

na umorne oči.

Ni snovi se nisu osudili doči,

da poremete taj mir.

Ili ipak?

Ko bi znao, kud nas ponesu.

I ... dali ih se uvjek sječamo?

Putujemo tiho unutar svojih

imaginarnih svijetova,

otkrivajuči nove dimenzije,

gdje čas i prostor ne postoje.

Gdje nema bezputa, gdje nema puteva.

Gdje ja ko ja ne postojim.

A ne postojiš ni ti.



Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Ljuba Rebolj
Napisal/a: Ljuba Rebolj

Pesmi

  • 28. 01. 2014 ob 05:28
  • Prebrano 705 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 211.89
  • Število ocen: 10

Zastavica