Lahko, da me tu več ni,

da besede so se že izpisale,

zdaj bežijo v samoto

in samo v mislih še živijo,

v tistih kotih,

koder si ne upam sama

in tudi drugi ne hodijo

v skrivnostne prostore,

tam kjer nova bistva

še niso izpisana

in občutki,

ki nekako nočejo ven,

nekaterim je nerodno,

za druge je težko najti opis.

Postajam preveč prozorna,

a v temi in tišini se zdi,

kot da straši,

občutek samote,

ki nima družbe.

Samost je bolečina,

kadar nisi pripravljen.

IŽ-lev