NIČ (terza rima sonet)
Pred tabo niha rahla senca siva
in v smer, ki ne poznaš je še, te vodi.
za tabo medla luč, nekoč igriva
brli in izgubljeno v megli blodi.
Ni več rumena, belkasta, prozorna.
Za njo pa Mrzli sel počasi hodi.
Za rame grabi roka te okorna,
v podkožje grebejo ledeni prsti,
tvoj glas predira pesem duhamorna.
Njen ritem šepeta, da si že v vrsti,
ki vije se do Niča trhlih dveri.
Četudi tja greš v neprebojni krsti,
kot je pred tabo šel prenekateri,
še lastna senca se ti izneveri.
Skačem po tvoji strani in prebiram to krasno pesem še in še...
lp, Essentia
urednica
Poslano:
27. 01. 2014 ob 21:49
Spremenjeno:
27. 01. 2014 ob 21:51
En tak "memento mori" ;), ampak svoj, pesem odlikujeta ritem, rima (pa oblika) in ostrina sporočila se zazdi mila, kolikor so sploh lahko te misli o koncu (niču). Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 27. 01. 2014 ob 19:15
- Prebrano 971 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 327.95
- Število ocen: 13