NIČ (terza rima sonet)
Pred tabo niha rahla senca siva
in v smer, ki ne poznaš je še, te vodi.
za tabo medla luč, nekoč igriva
brli in izgubljeno v megli blodi.
Ni več rumena, belkasta, prozorna.
Za njo pa Mrzli sel počasi hodi.
Za rame grabi roka te okorna,
v podkožje grebejo ledeni prsti,
tvoj glas predira pesem duhamorna.
Njen ritem šepeta, da si že v vrsti,
ki vije se do Niča trhlih dveri.
Četudi tja greš v neprebojni krsti,
kot je pred tabo šel prenekateri,
še lastna senca se ti izneveri.
Skačem po tvoji strani in prebiram to krasno pesem še in še...
lp, Essentia
En tak "memento mori" ;), ampak svoj, pesem odlikujeta ritem, rima (pa oblika) in ostrina sporočila se zazdi mila, kolikor so sploh lahko te misli o koncu (niču). Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 27. 01. 2014 ob 19:15
- Prebrano 1087 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 327.95