Zdaj vem, da se me dotikaš nežno

in tiho kot oblak iz pozabe,

ko se uležem v meglico vonjave

po svežem senu in vinu...

Zdaj vem, da je tvoja roka

z dotikom segla v globino,

kjer je srce zaječalo

in so solze molče obledele.

Pogrešam te.

Svet se vrti v hrup norih vozil,

jaz bom preklela ta dan,

ko nisem imela besed,

ko sem izpustila tvojo dlan...

V modrini obstanem za zmeraj

ulita v vrtinec od nekdaj,

korak prebode tišino,

jutro ni nova prihodnost...

nera