Vidim jih.
Tako so čudni,
a s časom se navadiš nanje.
Tu zgoraj me ne plašijo,
tudi spodaj nekateri ne,
a ti so redki.
Smešno, kako se obnašajo v jatah
kjer si nenehno kažejo zobe,
pa nihče od njih ne beži
in z novim soncem
so vedno drugačne barve,
kot bi razkazovali potrebo
po čimprejšnjem parjenju,
nekateri so celo napihnjeni,
verjetno zato,
da lažje zmagujejo.
Tako so si različni.
A jaz čakam tisto,
ki sem jo vzel za svojo,
tisto nikoli pisano,
prepoznavno v tonu blata
z razpokami,
ki ne kaže zob,
ker nima jate.
Tu čakam,
da se spustim k njej,
ker ona me ne plaši,
ko spušča prijetne zvoke
medtem ko ji z gole perutnice
zobam drobce sladkega zrnja.
Hvala Barby.
Čudovit je občutek (čeprav pri meni bolj redek :) ) ko vidiš, da se pesem vsaj nekoga dotakne.
Lep dan še naprej.
Neni
Dobra!
Meni deluje bolje brez 1. kitice, ki mi ne pove ničesar, pesmi ne doda nobene vsebine.
Tudi "No, morda pa le malo razmišljam" bi spustila, ker take avtorske opombe ne sodijo v pesem. Itak, da vsak pesnik razmišlja, kajne?
LP, mcv
Poslano:
24. 01. 2014 ob 21:08
Spremenjeno:
24. 01. 2014 ob 21:10
Res je dobra,
se moram zahvaliti mcv, da sem jo prebrala. Popoldne sem jo začela brat, a sem se ustavila sredi prve kitice. Sedaj sem šla naprej, in res je po prvi kitici, veliko boljša.
Lp, Lea
Poslano:
25. 01. 2014 ob 00:23
Spremenjeno:
25. 01. 2014 ob 10:39
Hvala Modri cvet!
Res mi veliko pomeni tvoj nazorni napotek.
Odpre mi oči, da pogledam drugače...
Se tudi kaj naučim.. :) Sem še bolj sveža v vsem tem.
Bom spremenila.
Lepo bodi še naprej
Neni
In hvala Lea
da si tudi ti prispevala svoje mnenje
Lep pozdrav
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!