SLED
Razpokane dlani se krčijo
od dolgega čakanja.
Vem, da sem nekje zastala
ali izgubila pravo smer.
Morda bom v črnini preklinjala noč,
ki ni znala odpreti duri.
Vse zlobne besede
bodo izgubile pomen
in jutro mi bo vsakič znova
risalo sled,
v spomin na
pobegle sence.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 22. 01. 2014 ob 10:35
- Prebrano 653 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 289.85
- Število ocen: 11
