neizživeto
Dlani segajo
skozi kopreno
v žametni mah.
Onkraj trakov
se zibljejo boki,
jagode rdijo.
V kite trav
si spletla sram,
svojo roso trosila
čez rožnate rjuhe
na robu uvale
med kraškimi polji.
Skozi golo vejevje
snežijo beli kosmi
padajo
padajo
v mehkobo
v breztežnost.
Postiljaš se v mah
v svetlo roso
v njen up.
V želji
nepoležanih hotenj,
neizživeta v drhtenju zime.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
- 21. 01. 2014 ob 08:36
- Prebrano 965 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 588.95
- Število ocen: 19
