neizživeto

 

 

Dlani segajo

skozi kopreno

v žametni mah.

Onkraj  trakov

se zibljejo boki,

jagode rdijo.

 

V kite trav

si spletla sram,

svojo  roso trosila

čez rožnate rjuhe

na robu uvale

med kraškimi polji.

 

Skozi  golo vejevje

snežijo beli  kosmi

padajo

padajo

v mehkobo

v breztežnost.

 

Postiljaš se v mah

v svetlo roso

v njen up.

V želji

nepoležanih hotenj,

neizživeta v drhtenju zime.

 

dama

Komentiranje je zaprto!

dama
Napisal/a: dama

Pesmi

  • 21. 01. 2014 ob 08:36
  • Prebrano 817 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 588.95
  • Število ocen: 19

Zastavica