spet sproščena in sama na svetu

ki se vrti le okoli mene skrilo se je

sonce in zvezde in luna in vrti se le

zame spet sama s časom ki se je

ustavil utripa živost sedanjosti

ure in minute zastala so leta v

brezčasnosti prahu ki zavaja in

prevzema kri da noro utripa in daje

nori občutek oblastnega ki razdaja

in prebuja mojo rahločutnost in

razuzdanost vznemirjanja

ki me vznemirja ko slišim note

čajkovskega ki niso bile nikoli

napisane in izrečene to poganja

moje srce da bije nori ritem morja

ki tolče ob stene razbija tolmune in

kruši skale ki tam stojijo že od

pradavnine škrebetajo moje kosti

medtem ko se vrtim v vrtincu snega

objemam oblake diham z valovi ki z

belo solijo moje upanje ki zdaj dviguje

in zdaj spušča moj pritisk da lebdi

nad oceanom ko letim in spet

padam

moje roke so mehke ne bi te mogla

objeti moja glava je težka in spet

bijejo ure ki mi jemljejo belino noči

in mašijo nekoč utripajoče žile

Anthos