danes sem prvič spekla mafine z okusom po kavi
in kot ponavadi je oče ostal tiho
nič ni rekel o mojem grobem rokovanju z vsemi stikali v hiši
in z gumbi mikserja
nič ni rekel o mojih impulzivnih kretnjah
ker je
ne da bi kogarkoli vprašal
naročil 30 jajc pri sosedu
in dobil jih je še 20 pri drugem
in naše kokoši povrh izležejo vsaj 4 na dan
dosti je že star
in daje ga visok pritisk
okoli 145 se giblje sistola
ne vem natančno
vem le da kave ne bo zamenjal za ječmenov nadomestek
vem tudi
da dokler me bo vozil na avtobusno (še dva meseca)
ne bo nehal z obračanjem krožnega gumba za volumen in s pršenjem antifriza po čistem vetrobranskem
in ne bo nehal prestavljati jakosti segrevanja z 22 na 23 stopinj
včasih pove isto stvar dvakrat
skoraj zagotovo zaradi moje nezainteresiranosti
gotovo
in potem se zasmejim na nek način
smešen je ko govori o njegovih stalnih sopotnikih in o tovornjaku
in stalnih turah:
Amsterdam-Antwerpen-Augsburg
Berlin-Bonn-Bruselj
gotovo so tudi druge rute
in mogoče nobene od zgoraj naštetih ni delal v enakem zaporedju
mogoče
niti enkrat ni zahteval od mene graciozne študioznosti
da morda nekoč moj otrok ne bo potomec perifernega proletariata
jaz
in nikoli mu nisem kazala zvezkov za matematiko
ne letos ne kadarkoli poprej
nikoli ni šel na govorilno uro zame
ni ga bilo doma
delal je
in zato smo mu sedaj kupili merilnik krvnega tlaka
ne spomnim se točno koliko je stal
račun je še nekje doma
Nikki, pesem me je zelo pritegnila. Kot bi vrgla v mikser spomine in sedanjost in očetove lastnosti in svoje lastnosti in ko ga poženeš, pritisk samo še narašča;)
Popravi brez da bi v ne da bi, morda bi še v drugem verzu opustila stoprvič (ko je bil oče tiho), ker se mi zdi nekoliko privlečeno za lase (glede na realističen kontekst ostale pesmi). Kaj meniš?
Lp,
Ana
super, hvala za nasvet
Svojevrstna hvalnica očetu, na hčerinski način, ki opazi dvig sistole, zadržane besede, premik gumba za eno stopinjo, ponavljajoče se besede, neizrečene (skrite) želje, nianse staranja in razpotja, ki prihajajo - počutim se kot v sržu tornada, kjer pa iz vsega (že zgoraj omenjenega) vrtenja občutim mir in ljubezen.
Čestitike,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikki (AnaM Cemič)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!