Niham
sinusno plapolam v tvojem spominu
porumenel kot pozabljena rjuha
prve in druge in tretje noči
med mehkobo pomladnega hrasta niham
in bodičevjem lobodike prve zmrzali
otožno obešen v začaranem gozdu
zanaša me k tebi in spet proč
prosim te nahrani zevajoča lačna usta
ti preplašena ustonoša nordijskih napevov
guncam se
od sprejemljive prijaznosti
do naduto zadirčne ostrine
premaguje me hladna okorelost
ko te božam z mrliškim pogledom
zaniham
posrka me vrtinec tvojih las
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 18. 11. 2008 ob 19:10
- Prebrano 1261 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 503
- Število ocen: 14
