Nekega dne

upam da prav kmalu

bo tudi tišini zahripal glas

umolknila bo

se pobrala v kot

in se bratila s pajki

nekega dne ne bom potreboval

sanj in spominov

ne bo več potrebno obujati preteklosti

zreti v fotografiji tvojega obraza

nekega dne bo drugače

drznem si upati da bo

ker moram si upati verjeti

ker tu in tam v življenju

pa sanje le oživijo in zabrišejo tišino

ki danes gospodari v mojih jutrih

dnevih in nočeh.

igor žuravlev