Dlani imam prilepljene na vroči skodelici kakava, ki diši po otroštvu.
Pred mano se vrtinči breza, ki izgublja še zadnje zlatnike z oskubljene obleke.
Na podoben dan sva s Stanetom prelagala liste herbarija in žebrala latinska imena trav:
Lolium multiflorum, Lolium perenne, Alopecurus pratensis, Phleum pratense, Dactylis glomerata.
Lolium multiflorum. Lolium perenne, Alopecurus pratensis, Phleum pratense, Dactylis glomerata.
Ustnice prilepim na še toplo skodelico kakava, ki prav počasi usiha.
Čakajo me kostumi treh predstav, da jim namilim hrbte in spustim na vrtiljak, fascikli v arhivu,
da jih vržem v pekel ali nebesa, tla, da jim zmasiram kožo in večer, da mi bo na vaji paral živce.
O kako raje bi se izgubil med trave v tistem zajetnem herbariju, izgubil med Stanetove nežne prste.
Cvileče gume, vpijoča sirena in jokajoče dete mi družno prebadajo možgansko skorjo.
Koliko jih je že požrlo živo žabo ali pa mrtvega močerada ali celo oba hkrati?
Povsem hladno skodelico prilepim na nočno omarico, ki se vsa strese
in se zastrmim v skoraj golo brezo, ki trepeta kot obubožana devica.
Počena šipa kot življenje brez nasmeha.
Poslano:
18. 01. 2014 ob 15:52
Spremenjeno:
19. 01. 2014 ob 11:10
Oj, super!
Koliko jih je že požrlo živo žabo in mrtvega močerada?
Misliš oboje hkrati? Ali dopuščaš možnost živo žabo ali mrtvega močerada.
Lp, Essentia
Poslano:
18. 01. 2014 ob 15:59
Spremenjeno:
19. 01. 2014 ob 12:01
Essentia, zakaj pa ne oboje hkrati : ) Se hecam, malce sem se zatipkal,
ali je bilo mišljeno : )
Lp, Marko
Poslano:
18. 01. 2014 ob 16:52
Spremenjeno:
19. 01. 2014 ob 11:10
Se mi je zdelo, da si tako mislil.:)
lep dan ti želim!
lp
Hvala za opombo : )
Prijeten preostanek dneva tudi tebi!
Lpp
Essentia, ponoči sem pesem še nekoliko dodelal in sedaj ima vse tri možnosti ; )))
Lp, Marko
Poslano:
19. 01. 2014 ob 11:24
Spremenjeno:
19. 01. 2014 ob 11:41
hahahaha
dobra je!
Koliko jih je že požrlo živo žabo ali pa mrtvega močerada ali celo oba hkrati?
če mogoče na prvi del vprašanja skomignem z glavo, ker, hej, morda sem pa res kdaj kaj požrla,...pa na zadnji del, ki se navezuje na "oba hkrati" odločno odkimam.:) Vsekakor zanimiv stavek, ki vodi v razmišljanje.
Kaj pa predzadnji stavek? Konča se s piko. In potem...Skozi počeno šipo kot skozi življenje brez nasmeha. Zastrmiš se....Se zadnji stavek navezuje nate ali na brezo? Oprosti če morda nisem dobro razumela. Če bi bilo:... ki trepeta kot obubožana devica, (vejica)
skozi počeno šipo kot skozi življenje brez nasmeha. Morda pa bralcu dopuščaš možnost, da razmišlja o temu po svoje...
lp
: )))
Sam bi vse zanikal, a nikoli ne veš kaj ti lahko podtaknejo : )))
Mislim, da sem res zakompliciral z zadnjim verzom in ga raje povrnem v prejšnjo obliko, saj je res mišljeno, da si vsak razlaga po svoje : )
Lp
Poslano:
19. 01. 2014 ob 11:50
Spremenjeno:
19. 01. 2014 ob 12:01
Ma super! Nič nisi zakompliciral. Samo, da me sedaj kdo ne bo kregal, če se mu je prejšnja verzija zdela boljša.:)
Lepo se imej,
Essentia
Poslano:
19. 01. 2014 ob 12:00
Spremenjeno:
19. 01. 2014 ob 12:02
Ah, nima pravice povzdigniti glasu, saj ima jaz v rokah radirko in svinčnik ; )))
Naj se ti smeji v tej sivini,
Marko
Vsakdanje življenje z vsakdanjimi besedami. Intimizem, ki zadnje čase močno vstopa v poezijo, je opazen tudi tu. Med ponavljanji jutranjih in vsakodnevnih obredov se skozi reže spomina poblisknejo nekdanji obredi, ki so zaradi prostor-časa izgubljeni, a so oprijemališče za hrepenenje, ki bi prvoosebni pesniški subjekt odrešili vsakdanjosti. In vendar se to ne izide. Prepričana sem, da boš našel še kakšno mesto v pesmi, ki ga boš popilil, občutek imam, da zdaj to zmoreš sam.
Čestitke,
Ana
Poslano:
19. 01. 2014 ob 21:27
Spremenjeno:
19. 01. 2014 ob 21:47
Ana, najlepša hvala za komentar in čestitke : )
Najbrž se bo res še kaj našlo čez krajši ali daljši čas : ) Vsekakor pa sprejemam v razmislek tudi opombe drugih oči : )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!