Konec se je začel

z donečim izdihom,

ki se je prelevil

v nem govor.

Ustnice so slikale besede,

ki so jim možgani

premešali črke.

Nepojasnjen ukaz,

ki so ga imeli za prošnjo,

je od ponavljanja nekreativne povedi

dobil še večjo (črkomešno) okvaro.

Branje z ustnic

brezupno ne prinaša sadov,

samo premetenke-

čemho oj vazno tidevi (hočem jo znova videti).

In ko je konec

prišel do zapleta,

ko niče ni vedel KAJ,

se je (konec) še enkrat

znova začel.

amorlamia