Vidjeli su je kako je odlazila.
Sa sobom nije uzela ništa,
sve je ostavila,
u sobici niskocjenovnog hotela
u trošnom koferu
sa razbacanim sjećanjima,
kojeg je ujutro
umorna sobarica vukla
po izlizanim stepenicama
do žutog kontajnera.
Hodala je
s nacrtanim leptirima
na nogama,
i nije ni primijetila
da je zalutala
sa glavnog puta.
Voljela je prečice...
Kroz prašnjave, vijugave putove,
sa trnjem u kosi,
stigla je do glavnog kolodvora.
Stajala je, ne znajući kuda.
Trenu je mrzak glas.
Kuda idete, molim...
Njemu je svejedno, pomisli.
Jednu kartu za zaborav ...tiho izusti.
Žao mi je, sve je puno.
Praznici su, znate.
Ostala je na peronu
među praznim ljudima, koji su
grčevito stiskali svoje karte nadanja
za put
do nekih novih
sjećanja.
Hvala Li, hvala Jagoda <3
Pesem se me je zelo dotaknila. Morda se pri tej vidi vpliv slov. (še posebej glede postavljanja vejic;) - nekaj drobnih popravkov:
Vidjeli su je kako je odlazila.
Sa sobom nije uzela ništa,
sve je ostavila,
u sobici niskocjenovnog hotela
u trošnom koferu,
sa razbacanim sjećanjima.
U jutru, ga je - Ujutro ga je,
po izlizanim stepenicama,
vukla umorna sobarica, (brez vejice)
do žutog kontejnera.
Hodala je
s nacrtanim leptirima
na nogama, (brez vejice)
i nije ni primijetila, (brez vejice)
da je zalutala
s glavnog puta.
Voljela je prečice...
Kroz prašnjave, vijugave putove,
sa trnjem u kosi,
stigla je, do glavnog kolodvora. (brez vejice)
Stajala je, ne znajući kuda.
Trenu je mrzak glas.
Kuda idete, molim...
Njemu je svejedno, pomisli.
Jednu kartu za zaborav... tiho izusti.
Žao mi je, sve je puno.
Praznici su, znate.
Ostala je na peronu, (brez vejice)
među praznim ljudima, koji su
grčevito stiskali svoje karte nadanja,(brez vejice)
za put, (brez vejice)
do nekih novih
sjećanja.
Lp, Ana
Ana draga, tudi tega komentarja nisem prebrala, prav za prav veliko komentarjev nisem prebrala, ker sem enostavno spregledala, da bi bilo pametno odpreti ta sporočilca z rumeno oznako. Ufff kaj sem vse spregledala in nerodno mi je, ker zgleda kot bi ignorirala vse po vrsti, pa to ni moj stil in to nisem jaz.
Se ponovno opravičujem in iskreno mi je žal.
Hvala ti za popravke, seveda bom uredila.
lpb
zdi se, da je največja praznina in najbolj rezek občutek samote ravno, če se človek nahaja v množici ... atmosfera odtujenosti, ki preveva pesem, nam je vsem tako znana - tudi če nismo nikoli zares stali na resničnem peronu (prispodoba, ki vedno deluje) - čestitke,
Ana
Kot lirski subjekt skozi pesem ves čas nastopa ženska, zato me zbega moški v eni povedi:
U jutru, ga je
po izlizanim ...
Šele po ponovnem branju sem dojela, da gre za kofer.
Morda bi združila 2 povedi tako, da vpelješ odvisnik:
u trošnom koferu
sa razbacanim sjećanjima,
kojeg je ujutro
umorna sobarica vukla
po izlizanim stepenicama
LP, mcv
Čestitke, branka! Izjemna pesem.
lpp
Poslano:
08. 02. 2016 ob 07:25
Spremenjeno:
08. 02. 2016 ob 07:25
Ana draga presenetila si me in razveselila. Hvala ti.
Petja hvala , me veseli.
Modricvet hvala za branje in korekcijo, popravila bi ampak je že podčrtanka. Mogoče v tolažbo, pesem je v knjigi in je lektorsko obdelana.
Vsem še enkrat hvala in lep dan želim.
Pozdravljena, Branka,
če se strinjaš, bi jaz lahko popravila, kot je predlagala modricvet?
Lp, Ana
Živijo Ana, no zdaj vsaj berem sporočila. Seveda se strinjam, zakaj ne bi bilo bolj razumljivo, če je lahko.
Hvala Tebi in modremcvetu.
Pa en prešerno lep dan želim.
lpb
Urejeno. Lp, ana
Hvala za upoštevanje predloga. Upam, da bo zato še kakemu bralcu pesem bolj stekla v uho. Napaka pa ni bila slovnična, kar najbolj gledajo lektorji, kot na stopnji bralčeve logike.
LP, mcv
Hvala tebi mcv za vsako prebrano pesem.
Lep dan ti želim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!