ne odhajaj še, prelepa
prisloni kolena ob moje dlani
ostani, preslepa
je koža, predolge
so brajde na robu planote
prenizka so tla
prsti neslišno trkajo čaše
po podu razlitih tulipanov
ure kipijo iz pretesnih sekund
tema pregloboka
bila bi kot jutro
in dve skodelici kave
ne samo neka
izbruhnjena pesem
odkljukana
ostani, prepozno
je za besede
prezgodaj za molk
Morda se le meni zdi, da se v drugi kitici nekako podre tok pesmi, ki me je v prvi kitici brez barantanja kupila:). Tole imam v mislih:
obešalniki molče trkajo.
no, morda se motim, pa mora tako biti. Kaj vem:)).
lp, ajda
Ajda!!!
hvala za branje, je taka bolj robata še
jo moram morda prav zarobiti
eno besedo sem premaknil, bo pa treba morda še eno
kajjazvem :p
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!