Zakaj tako boli, ko imaš več časa za druge kot zame?
Zakaj tvoje misli potujejo drugam, zakaj se tvoji pogledi obračajo stran?
Vidim zgodbo, v barvah, slišim neizrečene besede,
vidim puhaste dotike in mavrične poglede.
Zakaj tako boli, ko pozabljaš name?
Čutim tesnobo in solze mi zalijejo obraz.
Kdo je sploh ona in kdo sem sploh jaz?
Rada bi videla tvoje platno, kako narišeš zgodbo, verjetno malo obratno.
Daj, bova zamenjala vloge, boš videl, da bo enkratno.
A kaj ko me ob vsaki,
tvoji mali napaki,
premami,
da jaz režiram,
rišem,
slikam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: cvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!