Vrtinčenje. Jutranji tolmuni.

Prestopanje bosih nog sredi mrzle sobe.

Vrtinčenje. Koraki. Nesramno kruljenje v trebuhu.

Razkuštrani lasje, ujet v dolgih prstih,

v smeh in prekopicavanje v postelji.

Vrtinčinje. Sumičavi pogledi skozi okno

 in sem noter nazaj skozi okno. Tudi sonce.

Prelisičim spanec z dolgimi vabljivimi požirki

vroče kave.

Tvoji vroči poljubi.

Vedno. In spet vrtinčenje. Hitre ceste,

avtomobili. jutranje gnetenje misli.

Poslavljanje in zamenjava listov na koledarju.

Postopam. Pred veliki nebotičnikom.

Klobuk, klarinet, klavir bi bilo nesmiselno vlačiti po ulici

in prosjačiti ob melodijah Stravinskega.

Bolje je plesti ob melodiji Bolera.

Gamsi in kozorogi,orli. Vrtinčenje zraka.

Vrtinčenje vdiha in vzdiha. Jablane,

brez tistih čudovitih jabolj v rdečih,rumenih,zelenih,

oranžnih lupinah. Samo stare strehe zapuščenih hiš.

Star gospod s kratkimi tresočimi koraki

prihaja sem po vasi. Se skupaj z laježem,

kokodakanjem in z naveličanim kikirikanjem,

izgublja. Tudi v mislih ga ni več tukaj.

Vrtinčenje prenaša odpadajoče liste,

mogočne krošnje preplašeno izgubljajo svžino

ohlajajočih senc avgustovskih večerov.

Se skrivajo v mraku.

Prihajajoča jesen potuje vame,

kot v vrtinčenju besed in risb sem

se tukaj naselil.

pirantri