Dolina vsega,

je naša Slovenija bila,

a kaj je zdaj?

Kaj je postala?

Smo enoten narod mi,

ali vsak k svojim ciljem strmi?

Da, zdaj ni več strahopetec kdor iz Slovenije beži.

In ga junaka ni, ki mogel bi kaj spremeniti,

razen žalost in jok storiti.

Kdo smo mi?

Smo tatovi, velikaši, obrtniki ali sužnji,

ki delajov potu svojih rok in nog,

brez pravic in brez plačila?

Kdo davke nam daje?

Zakaj se delajo ustaje?

Kdo nam hrano daje?

Res smo dolina vsega,

a ni vsega enako,

največ je nakradenega, 

ter joka lačnih otrok,

prosečih oči in tankih nog.

Ter bratje,

kdo postajamo mi?

To ni pravica, 

to ni življenje.

Mi smo narod dolgo pod tujci živeč,

a ko svobodni smo,

sami sebi krademo.

In zdaj bratje,

se izza mej v obraz se nam smejijo,

res iz zastave z zvezdami se nam režijo.

Zakaj moramo prenašati vse to,

zakaj voliti moramo,

če vemo da je vse čisto zlo?

To naj bo spodbuda,

za boljše življenje naših otrok

ter da se nas bodo s ponosom spominjali,

rekoč: "Da res enotni so ljudje bili nekoč".

ninalanavidmar