
Moj največji strah je,
da mi bo zmanjkalo idej.
Da se bo nekega dne
v moji glavi pojavil nič,
še hujši od tistega,
ki mi ozvanja v ušesih
vsake toliko časa
in mi grozi z obsodbo
na večno tavanje.
Če tavam vsaj srečam
(tu-pa-tam) kakšen
plevel in mimogrede
rešim sonce iz oceana.
Kaj če nekoč usahne?
Vode ne bo niti
za (tu-pa-tam) kak plevel
in vsepovsod bo le sol,
čista in pekoča, ker bo
preveč ožgana od sonca.
Sol je najhujši nič,
ki se skriva stopljen
v mislih.
Kaj če se nekoč res od nekod pojavi
tepec in odmaši odtok v moji kadi?
Samo sol mi bo še polnila glavo.
Se tiščala ob stene in krušila stebre …
Prevelika gneča bo.
Pre-vse.
Moj največji strah je,
da bom imela preveč idej.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!