Kje zdaj je glas,

vsepovsod voham bruhanje,

vsak dan znova nesreča,

pa spet človek,

vsak delavnik sledi, sledi, smrdi,

praznik mine,

jaslice so razbite,

začetek odlomka,

konec pogreba,

bomo zibali...., nekoč,

sedaj še globoko v riti,

je utrudil burje piš?,

preziraj to strašno ničevost vsega,

čustvuj s komparativizmom,

strastno je poznal,

meni trpeče in rdeče,

moja vroča kri,

beseda božja oglasila,

pesniška podoba podoba izrazita,

rada bi....,

rada bi.....,

©2014........,

Blažka poetizira grenko, mogoče, malika.

Blažka Bečan