Ledeni cvet

Tišina v meni

sliši snežinke.

Nežno, 

prekriti zadnji

cvetni lističi.

Iz beline

tolče

žamet umirajoče vrtnice,

drhti

minljivost lepega.

Nepobrani sadeži

pod težo zvitih vej,

s sramom se nudijo

toplim dlanem.

Še zadnjič,

trgam

ledeno jabolko,

še zadnjič,

hranim lakoto s sladkostjo ponujenega,

za mene,

prepovedanega.

Še zadnjič,

v tišini sebe,

slišim

belo rapsodijo življenja. 

 

 

branka

Komentiranje je zaprto!

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 14. 01. 2014 ob 16:53
  • Prebrano 651 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 214.66
  • Število ocen: 9

Zastavica