Nežna, komaj slišna pesem iz komaj zaznavnega sveta.

Sprašujem se, ali so po tišini, ki preveva pesem, potrebni trije klicaji za zadnjim verzom. Zdi se mi, da preveč grobo posegajo v svet sanj. Dovolj je že, da se začudimo:

die Milchstraße

nach Himbeeren???

Druga reč je ponovitev naslovne vrstice sredi pesmi. Rekla bi, da ni potrebno, saj je dogajalni kontekst nakazan že z naslovom.

Die Augen

hatte ich geschlossen

und dachte nach…

Ich träumte schon wieder.

Kaj praviš, Ivan?

Lep pozdrav,

Jupiter!

pozdravljena Jupiter,

sam popravio...

lp iz Bad Nauheima/Nemacka

Včasih ne najdemo razlage za dogajanje. Vsevedni računalnik (ali računar:) sta izklopljena, da bi izračunala ali kar podala eksakten odgovor. Mogoče se odgovor upira logični utemeljitvi, kakor se iskanje odgovora na vprašanje, zakaj vendar ima Galaksija oz. »Mlečna cesta« okus po malinah? Je odgovor tak kakor na vprašanje: Zakaj sem se oddaljil od vseh tistih, ki so mi toliko pomenili? Mogoče tako pač je: tudi osvetja se menda oddaljujejo drugo od drugega kakor sočne jagodice malin.

 ...

Haha, Ivan :) Jaz pa imam prižgan računalnik. In sem šla za hec pogledat, ali je kakšna povezava med našo galaksijo in gozdnimi sadeži ... Mogoče mi je bilo bolj všeč prej, ko še nisem vedela »odgovora« in se mi je že samo vprašanje zdelo lepo kot pesem. :)

Čestitam za nežno, občuteno pesem,

Jupiter!